Učenci 6.-9. razreda so četrtek preživeli nekoliko drugače. Stopili so v hram kulture, ki nam v teh dneh odpira svoja virtualna vrata. Ogledali so si predstavo dijakov 3. letnika Škofijske klasične gimnazije – Kit na plaži (prirejena po romanu Vinka Möderndorferja). Kit na pIaži je zgodba o Niki, osnovnošolki, ki se je z družino preselila v novi kraj in obiskuje novo šolo. Tu se spoznava z novim okoljem in se sooča z novimi težavami. Poskuša navezati stike in najti nove prijatelje, a ne more dolgo skrivati svoje skrivnosti, da ima brata z Downovim sindromom.

Pred ogledom predstave so učenci razmišljali o vprašanjih drugačnosti oziroma normalnosti. Kaj je normalno, kaj vse je lahko drugačno in kako se v družbi počuti nekdo, ki je drugačen?

Nastalo je nekaj lepih misli …

– Na svetu smo vsi enaki, zato moramo vsakega spoštovati, četudi je drugačen. (Luka Novak, 8. r.)

– Vsako življenje je dragoceno in vsaka oseba je dar in njihovo vključevanje obogati vsako skupnost in družbo. (Nejc Lončarič, 6. b)

– Normalnost je, da živiš v družini, ki ti je v oporo, v toplem zavetju, da se počutiš prijetno in da se z družinskimi člani razumeš. (Marija Fric, 6. a)

– Biti drugačen pomeni, da se ne bojiš biti, kar si. (Luka Cesarec, 6. b)

– Samo ti sam si lahko določiš, kaj je normalno. (Hana Kramperšek, 8. r.)

– Ko slišim besedo različnost pomislim na sebe. Ko slišim besedo popolno pa pomislim na življenje iz filma. (Nika Križanec, 9. b)

– Tudi če smo si ljudje zelo različni, še ne pomeni da nismo normalni. (Eva Ferčec, 9. a)

– Vsak človek je drugačen od drugega. Drug drugega moramo sprejeti v družbo, ni pomembno kakšen je. Noben ni popoln. (Gašper Fric, 7. r.)

– Mislim, da normalnost pomeni, da se ne obnašaš grdo in da si vljuden. (Nejc Antolinc, 7. r.)

… in izdelkov …