Dragi devetošolci in devetošolke,
danes je vaš dan, konec začetka zgodbe vašega življenja. Ne glede na to, da si nihče niti v sanjah ni predstavljal, da se bo zaključek vašega šolanja odvijal na način, ki nam ga je vsilila epidemija, vam v uteho polagam na srce, da ste kljub vsemu lahko ponosni, saj ste zmagali!
Pokončno in z dvignjeno glavo boste danes kot devetošolci še zadnjič stopili skozi vrata naše šole v Rogatcu! Premagali ste sami sebe, ne le to leto, temveč vsa predhodna leta, ko ste še čisto majhni in nebogljeni stopili skozi ta ista vrata. Dolgotrajno sled puščate v našem skupnem prepričanju, da vam je na naši šoli bilo lepo.
Čeprav vas poznam slabo šolsko leto, sem v vas prepoznala neko določeno energijo ter dober odnos, poln spoštovanja in zaupanja.
Skozi osnovnošolsko izobraževanje ste doživljali marsikaj, verjamem, da največ dobrega, morda tudi trenutke slabosti, razočaranja. Sedaj to tudi ni toliko pomembno, vse kar šteje je, da ste na koncu uspeli!
V življenju bodo spremembe stalnica, potrebno je biti hraber in iznajdljiv in vi boste to, zagotovo!
Stopate na drugi tir, v drugi vagon in se kot sviloprejka osamosvajate varnega povoja ter s svojo mladostjo stopate na neko novo, vam še neznano pot.
Na tej poti vam želim veliko veselja, dobrega počutja, uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, zadovoljstva, predvsem pa otroškega smeha. Čeprav ste že na pol odrasli, boste vedno ostali naši otroci. Ponosna sem na vas, vašo raznolikost in zavezanost k skupnim pozitivnim vrednotam, ki naj vas spremljajo na vaši poti življenja. Tako, kot imate napisano: »Zmagam, ko zmagaš ti. Padem, ko pade team. Vsi za enega, vsi za vse!«
Ponotranjite si le še te besede: vedno vztrajajte, poslušajte intuicijo in poslušajte svoje srce. Širite energijo, predramite in aktivirajte ljudi okoli sebe, spoštujte starše, stare starše, sorojence in svoj domači kraj. Čeprav je majhen in tudi naša šola ni med večjimi, so naša vrata velika in za vas vedno odprta.
Ob tej priliki bi se iskreno zahvalila vašima razredničarkama, profesoricama Petri Prevolšek in Magdaleni Lisac, za požrtvovalno in hvale vredno delo, da so vam v zadnjih štirih letih, posebej pa še v zadnjih, napornih mesecih, trdno in neomajno, hkrati pa z vso toplino, stale ob strani, vas spodbujale in z vami čutile.
V imenu celotnega kolektiva Osnovne šole Rogatec in v mojem imenu vam resnično želim samo dobro!
Srečno, bodoči dijaki!
Alenka Virant
ravnateljica