»PODALJŠAJMO JIM ŽIVLJENJSKO DOBO IN REŠIMO NARAVO«
22. aprila smo v okviru tehniškega dneva namenili nekaj časa tudi dnevu Zemlje. Vemo, da je velik problem človek in njegov odnos do narave. Ob vprašanju, kako zmanjšati kupe odpadkov, ki se nam nabirajo že v domačem gospodinjstvu, smo pomislili na ponovno uporabo. To je rešitev – preusmeritev rabljenih izdelkov od odpadkov k vnovični uporabi. Postali smo radovedni in postavilo se nam je kup vprašanj. Glede na to, da imamo v naši neposredni bližini Center ponovne uporabe, smo jih obiskali in na vprašanja nam je odgovorila gospa Marija Fijačko, vodja zelene trgovine Centra ponovne uporabe v Tuncovcu.
1. Kako je prišlo do ideje za ustanovitev Centra ponovne uporabe?
Center ponovne uporabe (CPU) deluje že 11 let, ideja pa se je porodila naši direktorici, gospe Marinki Vovk, in njenemu možu, gospodu Francu Zveru. Ona je zelo zavzeta za okolje, za čistost našega planeta, predvsem na področju gospodarnega ravnanja z odpadki. Zato se je popolnoma predala temu, da ljudi ozaveščamo, da se nekatere stvari ne zavržejo vstran, ampak se ponovno uporabijo.
2. Kakšno je pravzaprav vaše delo?
V Sloveniji je pet CPU, v CPU Tuncovec pa smo zaposleni trije. Jaz sem tukaj prodajalka, sprejemam predmete, ki jih prinašajo ljudje iz okolice in tudi iz daljnih krajev. Ti prinesejo različne stvari – od oblačil, porcelana, kristala, bele tehnike. Skratka vse, kar imajo ljudje doma v hišah in okrog njih. Mi pregledamo, če je s predmeti vse v redu, jih po potrebi popravimo ali prenovimo in jih damo na police naše prodajalne. Nekateri obiskovalci pridejo iz radovednosti, veliko je ljudi, ki dejansko potrebujejo kakšne stvari, ker si jih sicer težje privoščijo, tukaj pa jih dobijo po zmerni ceni. Med našimi obiskovalci so tudi ljudje, ki so zbiratelji starin.
3. Radi opravljate svoj poklic? Kaj je tisto, kar vas navdihuje, vam da energijo?
Svoje delo opravljam z največjim veseljem. Navdihujejo me obiskovalci, ki tukaj najdejo izdelke, ki jih nikjer drugje ne dobijo in se jih res razveselijo, in obiskovalci, ki si nekaterih stvari drugod ne morejo privoščiti, pri nas pa si za malo denarja lahko kupijo, kar potrebujejo. To je največje zadovoljstvo, da lahko nekomu pomagaš.
4. Kako poteka predelava enega vašega izdelka. Nam lahko opišete?
Pogosto nam stranke pripeljejo predmete, ker so se jih naveličani ali so poškodovani in so potrebni popravila. Med temi se velikokrat znajdejo stoli, ki jih najprej pregledamo, če se dajo preobleči, jih prebrusimo, prebarvamo, damo oblaziniti in nato nazaj sestavimo skupaj. Velikokrat predmeti spremenijo svojo prvotno nalogo uporabe. Tako smo iz oken naredili vitrino, kitara po novem služi kot polička, stare žlice so dobile vlogo obešalnika. Zanimivo je tudi staro okno, ki v novi funkciji s fotografijami družinskih članov predstavlja družinsko drevo.
5. Kje dobite ideje za predelavo predmeta?
Več glav več ve. Stopimo skupaj, pobrskamo po spletu, nekdo da idejo, drugi jo dopolni … sestavljamo kot puzle.
6. Koliko predmetov na dan povprečno prinesejo ljudje?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Ogromno. Ne vem, oblačil okoli 200 kg, stekla 3–4 kg. Ljudje prihajajo iz različnih koncev Slovenije. Delo našega Centra objavljamo povsod – preko medijev, družbenih omrežij. Danes odrasli in mladina brez telefona ne morejo, so radovedni in brskajo. Tako smo v soboto imeli primer mladega para iz Krškega. Bila sta zelo navdušena, kaj vse sta videla in tudi ogromno sta kupila.
7. So kakšni pogoji, kakšen naj bo predmet, ki vam ga ljudje prinesejo? Ste kdaj kakšno stvar zavrnili? Zakaj?
Stvari, ki jih ljudje pripeljejo, npr. oblačila, morajo biti čista in ne smejo biti raztrgana ali umazana, saj tukaj nimamo pralnice. Predmet naj zgleda takšen, kot ga mi pričakujemo v trgovini. Smo pa že zavrgli kup predmetov iz različnih razlogov, npr. porcelan, ker je bil polomljen, ali nam pripeljejo pralni stroj, ki ne dela. Ne moremo ponuditi nekaj, kar je pokvarjeno.
8. Katerih predmetov največ prodate?
Ogromno oblačil in obutve. Tega je res veliko, je pa odvisno od letnega časa. Glede na to, da si ljudje spomladi pripravljajo letne vrtove, kuhinje, na vikendih se začne delo, pridejo po kozarce in posodo. Jesen je čas kolin, zato je veliko povpraševanje po beli tehniki, od hladilnikov do skrinj. Čez poletje je zanimanje za športno opremo – kolesa, rolerji, skiroji, ogromno tudi za stvari za na morje, pripomočkov za male otroke. Pozimi pa največ obutve in oblačila.
9. Ste kdaj dobili kakšno dragoceno stvar?
Odvisno, kaj je komu dragoceno. Zelo dragocen pri nas je porcelan, prav danes smo prejeli enega v vrednost okoli 200 evrov. Najstarejše in najbolj dragoceno, kar smo imeli, je bila 150 let stara skrinja – zunaj masivna, znotraj pa iz žameta – za zlat pribor, ki so ga uporabljali grofje.
10. Kako predmetom določite ceno? Koliko stane najdražja stvar?
Najdražja stvar bi bila, če bi prodali našo omaro, ki je zelo stara, a ni na prodaj. Vredna je okoli 1000 evrov. Sicer pa ceno določimo v vrednosti 3 % od cene v trgovini.
11. Se vam zdi, da so ljudje ekološko bolj ozaveščeni, kot so bili nekoč?
Ja, kar potrjuje že obisk v našem centru, ki se z leti veča. Povsod ozaveščamo ljudi, da je narava ena sama in jo je potrebno varovati. Včasih so ljudje večino stvari skurili, bilo je več črnih odlagališč ob potokih in v gozdovih, danes pa ljudje ogromno stvari pripeljejo k nam. Zavedajo se, da je potrebno nekaj narediti za naš planet, ker drugače zelo zelo slabo kaže. Narava se maščuje. Moramo se tega zavedati.
12. Kaj sporočate ljudem kot vodja CPU Tuncovec?
Hvala vsem našim strankam, ki nas pridejo pogledat, pozdravit, kaj kupit, kaj prinesejo. Vračajte se. Vedno znova. Tukaj smo vsak dan in z veseljem pričakujemo vsakega, ki ga lahko razveselimo. S tem, ko osrečimo ljudi, osrečimo tudi naravo.
Intervju so pripravile: Žana Brantuša, Jana Podhraški in Gaja Prevolšek, 7. razred
